''Delodajalci v zdravstvu upravičeno pozivajo k deregulaciji pravil pri zaposlovanju''

12/10/2023

Anka Rode, ki je zaposlena v pravni službi Zavoda republike Slovenije za zaposlovanje in je odgovorna za področje izdaje delovnih dovoljenj, je bila gonilna sila zaposlitvenih dogodkov v Makedoniji in Bosni in Hercegovini. Z njo smo se pogovarjali o kadrovskem bazenu na Balkanu, o zakonu o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 in o predlogu zakona o obnovi in razvoju. Slednji bi lahko na trgu dela poskrbel za odločilen preboj pri zaposlovanju tujcev.

Kaj je bil glavni cilj zaposlitvenega dogodka Življenje in delo v Sloveniji, ki se je med 25. in 28. septembrom odvijal v Bosni in Hercegovini? Raziskovanje kadrovskega bazena na Balkanu?
Glavni namen zaposlitvenega dogodka Življenje in delo v Sloveniji, ki ga je  Zavod RS za zaposlovanje republike organiziral v sodelovanju z Veleposlaništvom RS v Sarajevu, je bil ta, da vsem kandidatom za zaposlitev v Sloveniji ponudimo verodostojne informacije o pogojih dela in življenja v naši državi ter obenem podamo tudi ključne informacije o vseh pogojih za pridobitev delovnih dovoljenj.

V Sloveniji imamo zaradi velikega pomanjkanja ustrezne delovne sile ogromne težave na trgu dela, saj več kot 70 odstotkov delodajalcev stežka pokriva svoje potrebe. Tudi Napovednik zaposlovanja  in Poklicni barometer, ki ju izvajamo na našem zavodu za zaposlovanje, sta potrdila, da je pri skoraj 90 poklicih izkazan velik primanjkljaj na slovenskem trgu dela.

Vzporedno s temi težavami se soočamo tudi z demografskimi trendi, ki so dokaj neugodni. Smo pravzaprav starajoča se družba in v kolikor želimo vsaj nekoliko blažiti to neugodno situacijo na trgu dela, je potrebno zaposliti tujce.

In ste šli v akcijo …
Zavod republike Slovenije za zaposlovanje je proaktivno pristopil k temu problemu. Na podlagi sklenjenih sporazumov s partnerskimi državami smo na nivoju zavodov za zaposlovanje organizirali zaposlitvene dogodke; najprej v začetku junija  v Makedoniji, konec septembra pa še v  BiH. In kot se je izkazalo, so se kandidati za zaposlitev lahko srečali z zelo dobrimi delodajalci iz Slovenije. Nismo jim ponujali mačka v žaklju.

V BiH se nam je pridružilo več kot 50 delodajalcev in to na kar štirih lokacijah: v Sarajevu, Zenici, Banja Luki in Tuzli. Moram reči, da smo bili nad obiskom prijetno presenečeni, pravzaprav osupli. Ves čas se soočamo z nekimi nepreverjenimi ugotovitvami oz. predsodki, češ da je kadrovski bazen na Balkanu prazen. Vendar sta zaposlitvena dogodka v Makedoniji in BiH to popolnoma demantirala.

Slovenija se je znašla v kočljivem položaju tudi zaradi uničujočih poplav? To je bil velik izziv za Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje in za slovensko vlado, da odreagirata kar se da hitro …
Drži. Področje kadrov je izpostavljeno še bolj kot je bilo pred temi uničujočimi poplavami v avgustu. Ker Slovenija želi prednostno, interventno, čimprej odpraviti posledice teh naravnih ujm, je bil sprejet zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, ki je stopil v veljavo 1. septembra. Ti začasni ukrepi na področju zaposlovanja in dela tujcev omogočajo zelo hitro izdajo delovnih dovoljenj in soglasij. Praktično 10 dni od popolne vloge. Močno upamo, da bodo delodajalci to priložnost tudi uporabili. Dejansko so ukrepi omejeni na tujce, ki prihajajo iz nevizumskim držav.

Prednost je tudi ta,  da se v postopkih upoštevajo neformalna dokazila o izpolnjevanju pogojev. Predvsem za dela, ki so pač nujno potrebna. V ta namen je minister za delo Luka Mesec izdal odredbo s 37 poklici,  kjer se kontrola trga dela ne izvaja. Vse z namenom čimprejšnje odprave posledic teh poplav.

Kaže obetavno tudi novemu predlogu zakona o obnovi in razvoja, v katerega naj bi bili vključeni tudi regulirani poklici, s čimer naj bi pri kadrovski problematiki pomagali predvsem zdravstvu in socialnemu varstvu?
Trenutno je v proceduri predlog zakona o obnovi in razvoju.  Močno upam, da se bodo vsem poklicem, ki so bili zajeti že v interventnem zakonu, pridružili tudi poklici, ki so sicer regulirani. Mislim predvsem na poklice v zdravstvu in socialnem varstvu. Na zaposlitvenem dogodku v BiH se nam je pridružilo izjemno število delodajalcev iz zdravstva in socialnega varstva, kot so bolnice, zdravstveni domovi, domovi za starejše občane, zavodi za oskrbo na domu, ki zaposlujejo regulirane profile, kot so zdravniki, diplomirane medicinske sestre.

SEZNAM DELODAJALCEV IZ ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA NA ZAPOSLITVENEM DOGODKU V BiH
Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica
Splošna bolnišnica Izola
Splošna bolnišnica Jesenice
Splošna bolnišnica Murska Sobota
Univerzitetni klinični center Ljubljana
Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik
Psihiatrična bolnišnica Idrija

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor
Zdravstveni dom Krško
Zdravstveni dom osnovno varstvo Nova Gorica
Zdravstveni dom Sevnica
Zdravstveni dom Tolmin

Dom starejših občanov Ajdovščina
Dom starejših občanov Grosuplje
Dom starejših občanov Ljubljana-Moste-Polje
Dom upokojencev Idrija
Dom upokojencev Nova Gorica
Dom upokojencev Ptuj

Zavod za oskrbo na domu Ljubljana
Center slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka

Prav vsi so izrazili potrebo, da se na nivoju države vendarle sprejme predpis, s katerim bi začasno omejili stroge pogoje, ki se jih zahteva na podlagi priznavanja zakona o poklicni kvalifikaciji ali zakona o priznavanju poklicne kvalifikacije za zdravnike in zobozdravnike. In da se tudi za ostale poklice na podlagi 64. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti vse te pogoje nekoliko omeji oziroma se jih začasno ne upošteva. To pomeni, da bi lahko tujci že zelo hitro začeli delati tudi v zdravstveni dejavnosti in socialnem varstvu.

Z nami so bili npr. delodajalci iz Škofje Loke, kjer je bila avgustovska ujma izjemno močna. Tam potrebujejo delovno silo tudi v zdravstveni dejavnosti. Kader potrebujejo takoj, ne čez eno leto. To pomeni, da bi lahko ljudje začasno delali brez vpisa v register, brez verificirane licence. A pod strokovnim vodstvom, upoštevajoč varnost in kakovost pri delu. Oseba, ki nastopi službo, pa mora seveda imeti primerno izobrazbo za delovno mesto, na katerega kandidira.

Se bo znižalo tudi kriterije pri znanju slovenskega jezika?
Vsi delodajalci so izrazili močno potrebo, da se od novo zaposlenih oseb vsaj začasno zahteva nižji nivo znanja slovenskega jezika. Sploh če bo delodajalec zagotovil komunikacijo v slovenščini in to, da bo vsa potrebna zdravstvena dokumentacija ustrezno napisana v slovenskem jeziku. Logično je, da so takšni ukrepi možni predvsem za tujce, ki prihajajo iz nevizumskih držav, kjer praviloma neka večja odstopanja od veljavne regulative veljajo seveda samo začasno.

Zelo sorodno je tudi urejena situacija za poklice, ki niso regulirani in so bili zajeti v interventni zakonodaji. Poudarek bi bil tudi na tem, da bi bilo v postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij posameznemu poklicu določeno tudi posebno prilagoditveno obdobje. To pomeni, da bi se denimo lahko določeno osebo zaposlilo takoj, potem pa bi imela leto dni časa, da se nauči slovensko.

Vsi delodajalci izpostavljajo močno potrebo po deregulaciji. Glede na to, da smo bili priča zelo močni udeležbi kandidatov za zaposlitev v Sloveniji (v BiH jih je bilo 4300, v Makedoniji pa 3400), iskreno upam, da bodo odločevalci razumeli to sporočilo.. Želim si, da bodo primerni zakoni sprejeti in da bodo začeli veljati v čim krajšem možnem času.

To bo pravzaprav prvi korak k tako imenovani zdravstveni reformi, saj bo prispeval manjkajoči kader in k skrajšanju dolgih čakalnih vrst. To bi bilo vsekakor dobrodošlo za vse ljudi v Sloveniji, ki čakajo na določeno storitev v zdravstvu ali socialnem varstvu.

Kaj pa problematika dviga plač in nastanitve tujih delavcev v Sloveniji? Kje vidite rešitve?
Zgodba o dvigu plač bi lahko bila rešena s prenovo plačnega sistema v javnem sektorju. Je pa logično, da bi bila dobrodošla za prav vsak poklic v Sloveniji, ki je deficitaren.

Tudi stanovanjska problematika pri tujcih je zelo pereča. Kar nekaj delodajalcev s primarnega nivoja v zdravstvu je izpostavilo ponudbo lastnih nastanitev, kar zagotovo pomeni prednost na trgu dela. Mislim na zdravstvene domove, ki s pomočjo svojih ustanoviteljic – občin rešujejo ta problem. To prispeva k lažjemu novačenju novih tujih delavcev.

Visokokvalificiranim kadrom, kot so npr. zdravniki, bi lahko pomagali z modro karto, ki imetnikom omogoča združevanje družine že v prvem letu. Gre za dovoljenje za začasno prebivanje zaradi visokokvalificirane zaposlitve. Na ta način bi lahko zdravnik ali zdravnica v Slovenijo pripeljal(a) tudi svojo družino.  Trenutno je treba zadostiti pogoju,  da ima plačo v višini 1,5-kratnika povprečne letne bruto plače v Sloveniji, kar je pa za zdravnike začetnike že problem. Morda se bo tudi to spremenilo.

Vsekakor se ne da vsega razrešit naenkrat. Ampak postopoma lahko vsak po malo pripomore, da se ta gordijski vozel preseka in da kmalu razrešimo večplastni problem v zdravstvu. To bi prispevalo tudi k celoviti rešitvi zaposlovanja v naši državi.

Imajo tujci pri nas zagotovljeno varnost na vseh področjih?
Slovenija je kar se tiče zaposlovanja in dela tujcev, pa tudi domačih kandidatov, vendarle država, ki je varna. In ima dovolj visoko raven delovno-pravne zakonodaje na vseh nivojih. Dejstvo je tudi, da je Slovenija že nekaj časa odvisna od tuje delovne sile. Trenutno je v Sloveniji okoli 14 odstotkov tujih delavcev.

V Makedoniji in Bosni in Hercegovini vlada izjemno zanimanje za Slovenijo. Ko smo na predavanjih predstavili celovite informacije o pogojih dela in o vseh pogojih za pridobitev delovnih dovoljenj, je bila obiskanost velika, kar kaže na resno zanimanje kadra za zaposlitev v naši državi.

Mislim, da imamo v Sloveniji izjemno veliko število zelo dobrih delodajalcev v mreži zdravstva in socialnega varstva. V teh ustanovah se ljudje počutijo varne. Vendar pa se je zdaj glede na nove razmere treba hitro prilagoditi dejanskemu stanju na trgu dela. Seveda bomo vse kršitelje še naprej preganjali in jih odstranili s trga dela. Marsikdaj zadošča že preventiva,  veliko naredimo tudi z osveščanjem.

Bi bila rešitev za prihodnost morda ta, da bi vsebina interventnega zakona postala glavni temelj politike zaposlovanja? Da bi se tako lahko zaposlitvene procedure odvijale hitreje …
Če se bo interventni zakon izkazal za ustreznega in jaz verjamem, da se bo, je to edina pot. Vem, da je bil dobro sprejet med delodajalci in med ljudmi. Dejansko ima dobre usmeritve. Želim si in predvidevam, da mu bo sledil tudi predlog zakona o obnovi in razvoju. To mora preiti v redno dejavnost, predvsem v rahljanje preostrih pogojev za zaposlitev pri nas, sicer bodo delavci zaobšli Slovenijo in šli drugam.

Imate občutek, da vas vlada sliši, da razume žgočo situacijo?
Mislim, da vlada razume, vsaj sodeč po odzivih. Zgleda zelo obetavno. Dajmo času čas. Določene procedure so potrebne. Potrebna so tudi določena usklajevanja. Ni pomembno, ali vlada sliši mene. Pomembno je, da sliši delodajalce. Da sliši uporabnike in da glede na to išče ustrezne rešitve. Kar se tiče interventnega zakona, je temu bilo definitivno tako. Ne dvomim, da bo  tudi v primeru zaposlovanja tujega kadra v zdravstvu prišlo do ustrezne in hitre rešitve.

Galerija