Imamo nov EMG, ki ga vsi primerjajo z električnim pastirjem in komarjem

06/09/2023

Na oddelku za nevrologijo šempetrske bolnišnice so se okrepili z novim EMG aparatom. Dovolj velik razlog, da smo se pogovorili z Aljošo Polenčičem, dr. med., spec. nevrologije, ki nam je razkril, kakšen je trend diagnostike in novih zdravil v nevrologiji.

Dobili ste nov EMG aparat? Gre za nadgradnjo starega aparata?

S tem novim EMG aparatom bo lažje delat, ker bo zanesljiv in bomo lahko z njim delali še bolj natančne preiskave. Elektromiografija je v bistvu podaljšek nevrološkega pregleda. Preiskava je sestavljane iz dveh delov. V prvem delu z električnimi dražljaji vzdražimo periferne živce in potem detektiramo odzive ter vidimo, kakšne so bolezni na teh perifernih živcih.

Drugi del pa je sestavljen iz igelne elektrode, ki jo damo v mišico. Igla je zelo tanka in zelo ostra in skoraj ne povzroča bolečine ob vbodu. Manj kot klasična injekcija. Zapičimo jo v mišico, ki jo gledamo. In potem lahko na podlagi odzivov ugotovimo, ali gre za kakšno bolezen mišičja.

Preiskava ni noben bav bav. Je sicer lahko rahlo neprijetna, ni pa boleča. Vsi pravijo, da te najprej strese električni pastir, nato pa še piči komar. Zapleti so redki ali pa jih sploh ni. Lahko nastane manjši hematom tam, kjer zabodemo iglo. Po preiskave dobi pacient majhen obliž, počaka 15 minut in si ga nato odstrani.

Kakšne bolezni oziroma okvare lahko odkrijete z njim? In kakšne diagnoze lahko postavite, ko dobite rezultate?
S tem aparatom lahko diagnosticiramo bolezni perifernih živcev, bolezni mišič in bolezni živčno-mišičnega stika. Z njim lahko pregledamo vse, kar je izven možganov.

To so vse možne bolezni, ki se pojavljajo na periferiji, na obrobju živčevja. To je mišljeno vse, kar je izven hrbtenjače proti okončinam. Diagnosticiramo lahko razne poškodbe, lahko ugotovimo mesto poškodbe živca. Razne dedne bolezni tako živcev kot mišic.

Kako se lahko pacient pripravi na pregled z EMG aparatom? Na kaj mora biti pozoren?
Odsvetujemo uporabo kreme za kožo, ker motijo prevajanje električnega toka. Na mastno kožo tudi ne moremo dobro zalepiti samolepilnih elektrod. EMG aparat sicer ne moti srčnega spodbujevalnika ali vgrajenega defibrilatorja, vendar je prav, da nam pacient pove, da ga ima. Med preiskavo na stolu večinoma sedi in najbolje je, da je čimbolj sproščen. Ta preiskava se od drugih preiskav razlikuje po tem, da to ni še eno slikanje. Pri tem ne gre za standarden nabor preiskav.

Katere mišice in katere živce bomo pregledali, se sproti odločamo na podlagi tega, kaj nam pacient pove. Včasih lahko preiskava traja samo 15 minut. Če pa moramo pogledat veliko različnih parametrov, pa tudi tja do ene ure. Ker smo odprli veliko dodatnih ambulant, je čakalna doba za pregled z EMG aparatov kratka. Z njim letno opravimo okoli 1000 preiskav.

Vaše nevrološke preiskave izvajate tudi s pomočjo EEG aparata. V čem se razlikuje od EMG aparata?
EEG aparat za elektroencefalografijo je zelo podoben EMG aparatu, a ima svoje specifike. Uporablja se pri diagnostiki epilepsij in drugih bolezni možganov. Z njim merimo možganske valove z elektrodami, ki jih prilepimo na lobanjo. Včasih, ko še ni bilo slikovne diagnostike, CT-ja in MR-ja, je bil EEG primeren za diagnostiko vseh mogočih bolezni možganov, zdaj pa je namenjen predvsem epilepsiji.

V vaših nevroloških ambulantah opravljate tudi ultrazvočno diagnostiko vratnih žil …
S tem ultrazvokom pregledujemo vratne žile. Kot vzrok možganske kapi so lahko denimo plaki na vratnih žilah in te lahko z ultrazvokom vidimo. Lahko še pravočasno ugotovimo, da so te žile stisnjene, da je na njih plak. Nato z operacijo in z vzstavitvijo žilne opornice rešimo problem zožitve vratne žile in zmanjšamo verjetnost za možgansko kap. Gre za navaden ultrazvok, ki ima posebno sondo za to preiskavo. Vsako leto z njim izvedemo okoli 200 preiskav.

Kako sodelujete z urgentnim centrom? Pred kratkim so tam odprli nevrološko urgentno ambulanto …
Na urgenci je vsak dan en nevrolog in sprejema urgentne primere. Dopoldne imamo urgentno ambulanto, popoldne naše obravnave nevroloških urgentnih stanj potekajo preko sistema Telekap. Za celo Slovenijo je 24 ur dnevno na razpolago nevrolog za akutno obravnavo možganskih kapi, ko nevrolog v matični ustanovi ni dosegljiv. Obravnava poteka preko video povezave in s pomočjo dežurnega tima.

Kaj pa je poslanstvo vaše ambulante za aplikacijo imunomodulatorne terapije?
Veliko modernih nevroloških zdravljenj temelji na monoklonskih protitelesih in podobnih snoveh, ki jih je potrebno pacientom dajati z infuzijami na določena obdobja. To delamo v naši ambulanti za aplikacije. Ne gre samo za dajanje infuzije, ampak je treba spremljat ves proces zdravljenja in dispanzersko vodit registre. Nekdo mora paciente tudi podučiti, na kaj morajo biti pozorni, kdaj nas morajo obiskat, katera dodatna zdravila morajo še vzet. Imamo okoli 100 pacientov, ki hodijo na razne redne aplikacije. Za multiplo sklerozo, za bolezni perifernega živčevja, za migrene. Potem je tu še okrog 200 bolnikov na dolgotrajni terapiji, pri katerih je potrebno stalno spremljanje in vodenje registra bolezni.

Pacienti ponavadi prihajajo povprečno enkrat mesečno, seveda je vse odvisno od vrste bolezni. To se tudi spreminja, ker prihajajo vedno nova zdravila, ki raztegujejo časovna obdobja. Tista zdravila, ki smo jih včasih dajala zelo pogosto, jih lahko sedaj dajemo redkeje. A zmeraj v bolnišnici, kontrolirano.

Na področju nevrologije se nenehno razvijajo vedno nova zdravila. So farmacevti dosegli kakšen velik preboj?
Pri multipla sklerozi in demenci se stalno skuša razviti vedno boljša zdravila. Čeprav smo priča hitremu razvoju, pa imamo še veliko prostora za izboljšave. Nevrologija ni kot ostale veje medicine, ki so skoraj dosegle že svoj vrh. Možgani so namreč najslabše raziskani od vseh organov.

Tudi diagnostika gre naprej. Veliko diagnostike zdaj temelji na likvorskih preiskavah. V tem primeru se odvzame možgansko tekočino in se da iz nje marsikaj ugotoviti. Diagnostika se izboljšuje tudi zaradi močnejših in boljših MR-jev in pozitronske emisijske tomografije.

Je medicinska znanost že odkrila glavne vzroke za nevrološke bolezni?
Pri nevroloških bolezni kot so Alzheimer, demenca in ostale gre za zelo sivo področje. Nismo še našli pravih in neposrednih vzrokov teh bolezni in ni še popolnoma jasno, zakaj nastanejo te bolezni. Kaj je tisti sprožilec. Sicer je že zelo raziskano, ko se enkrat pojavi katera od nevroloških bolezni in kako se razvija. A pri denimo multipla sklerozi še zmeraj ne vemo, zakaj se pri enih sproži, pri drugih pa ne. Je več teorij, vendar nobena v praksi še ni prav potrjena.

Najbolje je, da s primarno preventivo preprečimo nevrološke bolezni, denimo s pregledom vratnih žil. Ali pa če se redno spremlja sladkorno bolezen, ponavadi ne pride do prizadetosti živcev.

Pri nekaterih nevroloških boleznih se da zaustavit napredovanje ali vsaj lajšamo težave, pri zelo redkih pa se da nevrološko bolezen tudi pozdravit. Tu mislim na tiste bolezni, ki še niso prešle v kronično fazo. Večina nevroloških bolezni je kroničnih, zato jih je treba redno spremljati.