Šempetrska ortopedija: ambiciozna ekipa, prenovljen oddelek, krajše čakalne vrste

V obdobju, ko so dolge čakalne vrste pereč problem zdravstva, je ortopedski oddelek šempetrske bolnišnice čakalne dobe občutno skrajšal. Predstojnik ortopedije Primož Humar, dr. med., spec. ortopedske kirurgije, nam je razkril način, kako je s svojo ekipo izvedel uspešen preboj. 

Vaš največji dosežek v zadnjem času je zagotovo ta, da uspešno skrajšujete čakalne dobe …
Drži. Pacienti so operirani v primernem časovnem okvirju. Potrudili se bomo, da bomo z novimi zdravniki lahko zagotovili še dodatne ambulante, kar pomeni, da  tudi na  prvi pregled ne bo treba več tako dolgo čakati.  Želimo si, da bi obdobje, ko se odločimo za operacijo in ko so ljudje operirani, čimbolj skrajšali. Na ta način bi radi našim pacientom prihranili bolečino in jih čimprej vrnili v vsakdanje življenje.

Čakalna doba za prvi pregled je trenutno z napotnico hitro med 3 do 4 meseci. Napotnice seveda triažiramo;  če smatramo, da pacient rabi hitrejši pregled, ga tudi dobi. Naredili bomo vse, da bomo prvi pregled opravili znotraj 3 mesecev,  operativni poseg pa omogočamo znotraj pol leta. Trenutno imamo možnost posegov tudi že prej.

Izjemno ste okrepili zdravniško ekipo, za 100 odstotkov. Dve leti ste bili na ortopediji samo vi in Tomaž Kovač, zdaj ste že štirje zdravniki …
Res je, dve leti sva bila sama. Operirala sva nadpovprečno, trikrat do štirikrat na teden. Pred kratkim sta se nama pridružila ortopedinja Špela Anzeljc in ortoped Mitja Mächtig, kar je pomenilo bistveno bolj človeško razporeditev dela in seveda tudi izboljšanje za paciente.  Špela Anzeljc, ki je mlada specialistka, se je vrnila s porodniškega dopusta. Uspešno se ukvarja z vsemi področji ortopedije. Specifično pa smo jo usmerili v kompleksnejše operacije gležnja in stopala. Navezali pa smo tudi sodelovanje z drugimi ustanovami za dodatno usposabljanje. Pred kratkim smo izvedli serijo treh bolj kompleksnih operacij in vse so bile uspešne. Pacienti so po nekaj dnevih lahko šli že domov in se uspešno rehabilitirajo.

Mitja Mächtig  je v preteklosti že deloval pri nas, zato ga  nekateri pacienti že dobro poznajo. Je zelo izkušen ortoped. Mislim, da je to dodaten doprinos h kvaliteti in kakovosti obravnave naših pacientov. Naša ortopedija pokriva vsa področja, poudarek pa je na endoprotetiki. Največ se operira kolkov in kolen.

Oddelek za ortopedijo je popolnoma prenovljen. Pacienti imajo na voljo sodobne sobe in kvalitetnejšo oskrbo …
V času pandemije covida-19 smo se začasno preselili v sedmo nadstropje nove stavbe, lanskega novembra pa smo se vrnili v tretje nadstropje stare stavbe. Po prenovi oddelka naši pacienti ležijo v troposteljnih sobah, ki imajo lastne sanitarije. Vse je prilagojeno ortopedskim pacientom, ki po operaciji potrebujejo specifično podporo. Bolnišnična oskrba je zdaj kvalitetnejša tako na oddelku kot v ambulantah. Pacienti se zlahka kamorkoli pripeljejo z vozički, ker so sobe in ambulante res prostorne. Tudi okolje je bolj prijetno kot prej. Zdaj imamo veliko svetlobe, ki poboža dušo. Naša operacijska dvorana, ki jo locirana na urgenci, je najmodernejša v bolnišnici, a jo še naprej posodabljamo.

Je slikovna diagnostika zdaj boljša, ker je bolnišnica dobila novo magnetno resonanco?
Da, tako je. Pacientom priporočamo uporabo magnetne resonance v šempetrski bolnišnici, ker je popolnoma nova in izjemno zmogljiva. Nov aparat je hitrejši kot je bil prejšnji, zato lahko radiologi v istem časovnem obdobju naredijo več slikanj. Posledično se krajšajo tudi čakalne dobe za paciente. Tudi nam ortopedom je lažje, ker do slik dostopamo takoj.  Pri pacientih, ki že imajo implantirane endoproteze, prejšnja magnetna resonanca ni omogočala posnetkov, zdaj pa je to možno. S posebnimi sekvencami lahko opravimo diagnostiko recimo obsklepnih sprememb ob endoprotezi. Ponosni smo, da nam ljudje zaupajo. Pacienti prihajajo k nam iz velikega dela Slovenije. Iz Notranjske, s Posočja, z osrednjega dela Slovenije, z obalno-kraške regije.

Oddelek za ortopedijo je v šempetrski bolnišnici samostojni medicinski oddelek. Je to prednost v primerjavi z ostalimi oddelki, ki spadajo v določeno službo?
To je prednost za paciente in za nas, ker se lahko sami odločamo glede zdravljenja, glede indikacij, glede prilagajanja terminov operacij in glede prilagajanja morebitnih dodatnih ambulantnih terminov. Vsekakor pa je dobro, da je naš oddelek za ortopedijo lociran v splošni bolnišnici, saj se tako lahko zmeraj posvetujemo s specialisti drugih strok. Na voljo imamo tudi širok spekter diagnostike in zdravljenja. Sploh glede na dejstvo, da so pacienti, ki jih hospitalno zdravimo, običajno starejši. Pogosto potrebujejo še vsaj mnenje drugega specialista.

Samostojno lahko izbiramo nakup nove opreme in vodstvo bolnišnice nam je pri tem naklonjeno. V lanskem letu smo se okrepili s sodobnimi baterijskimi vrtalkami. Načrtujemo nakup opreme za oddelčno fizioterapijo: protibolečinske aparate in stimulatorje. Z njimi se bo rehabilitacija pospešila, možnosti zdravljenja pa se bodo povečale. Uspešno sledimo trendom glede opreme in implantatov, pa tudi pri vpeljevanju novih metod zdravljenja.

Področje ortopedije ima dve dejavnosti: ambulantno in operativno. Kaj obsega ambulantna dejavnost?
V ambulanti imamo splošno ortopedijo, kjer se posvečamo populaciji nad šestnajst let.  Seveda pa smo zmeraj na voljo za konzultacije, če našo pomoč potrebujejo kolegi pediatri. Kot oddelek pa smo bolj usmerjeni v patologijo bolj odrasle populacije in v sanacijo športnih poškodb. Imamo možnost artroskopskega zdravljenja, ukvarjamo se z diagnostiko degenerativnih sprememb in z zdravljenjem gibal. Poudarek je na endoprotetiki velikih sklepov.

V zadnjem času pa se, s prihodom Špele Anzeljc, bolj posvečamo tudi stopalu in gležnju. Klasika v ambulanti so seveda prvi in kontrolni pregledi. Prvi pregledi so kot ene vrste diagnostika, potem pa ljudem svetujemo glede možnosti zdravljenja. Če menimo, da je smiselno in če je vsa ostala konzervativna terapija izkoriščena, predlagamo operativno zdravljenje. Kontrolni pregledi so največkrat namenjeni pooperativnemu spremljanju. Imamo pa tudi paciente, s katerimi se srečujemo že vrsto let in smo z nekaterimi skoraj že prijatelji. Tisti, ki imajo kronične poškodbe, se radi vračajo, saj so zadovoljni z našo oskrbo. In to tudi povejo na glas.  

In operativna dejavnost?
V naši operativni dejavnosti izvajamo totalno endoprotezo kolka, totalno in parcialno endoprotezo kolena, revizije totalne endoproteze kolka in kolena, atroskopske operacije, predvsem kolena, operacije na stopalu in gležnju. Spet smo se pričeli ukvarjati z artroskopijo ramena. Ko se bomo v prihodnosti še dodatno kadrovsko okrepili, pa pričakujem, da bi lahko pričeli tudi z artroplastiko ramenskega sklepa. Kar se tiče hrbtenice, naredimo precej diagnostike in konzervativnega zdravljenja. Upam pa, da bo s prihodom mlajših kolegov zaživela tudi ekipa, ki bi se redno ukvarjala s hrbtenico.

Kako uspešni ste na področju konzervativnega zdravljenja?
Konzervativna zdravljenje je vse, kar ne potrebuje noža. Gre deloma za zdravljenje z zdravili, deloma za fizioterapijo. Rezultati so zadovoljivi. Pacientom velikokrat pomagamo z intraartikularnimi injekcijami. S tem se bistveno izboljša kvaliteta življenja. Ljudje začnejo spet lažje hodit, ne potrebujejo toliko analgetikov. Možnost komplikacij zaradi jemanja analgetikov in antirevmatikov se precej zmanjša. Če je le mogoče in če človek ni kandidat za operacijo ali pa si je ne želi, lahko s tem kar dobro pomagamo. Paciente potem naročimo na kontrole in ponavljamo terapije, kolikokrat je pač to mogoče.

Pri vsakem pacientu skušamo naredit ta pravi koktajl zdravil. Mlajše skušamo pozdraviti s hialuronsko kislino za sklepe. Možna je tudi trombocitna plazma. Sicer to delamo v sklopu samoplačniških storitev, ampak se ljudje odločajo tudi za to opcijo. Pri starejših pa se odločamo za nekatere standardne koktajle zdravil, ki so v uporabi že vrsto let in so učinkoviti.

Moram pa tudi poudariti, da imamo zelo dobro ekipo fizioterapevtov. Sodelujemo z dispanzerjem fizioterapije v bolnišnici. Pacienti se med zdravljenjem naučijo koristnih vaj, ki jih potem skušajo tudi redno izvajat. Gre za samodisciplino. Včasih je seveda potrebna tudi naša vzpodbuda. Nekateri jo res potrebujejo. Vseskozi seveda spremljamo njihove zdravstvene probleme. Ko konzervativno zdravljenje ne zadostuje več, preidemo na operativno zdravljenje.

Ste izjemno ambiciozni. Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Kaj bi si še želeli na oddelku za ortopedijo? Več kadrov, več opreme, …
Najprej si želim, da bi ohranili kvaliteto, ki jo vsekakor imamo. Načrtujemo, da bomo izobrazili vsaj še 3 specializante. In jim predali naše znanje. Da bodo tudi oni razširili naš spekter oskrbe. Želim si tudi to, da bi zagnali redno hrbtenično operativno zdravljenje. Na tem področju bi radi naredili preboj.

Upam, da bomo razširili naš diapazon na kakšen segment endoprotetike, ki ga zdaj še ne pokrivamo. Recimo na področje ramenskega sklepa. In da bi delali še kakšne nove posege, ki se bodo pojavili. Medicina je namreč znanost, ki se nenehno razvija. Trenutno na ortopediji delamo štirje zdravniki. Se pa že dogovarjamo z novimi okrepitvami. Upam, da bomo v naslednjih mesecih sklenili sodelovanje še s kakšnim specialistom.

In zakaj bi ljudje prišli ravno k vam, če bi potrebovali ortopedsko oskrbo?
Zato, ker se zavzamemo za pacienta, ker imamo dobre rezultate, ker imamo relativno kratke čakalne dobe tako na prve preglede kot na operativne posege. Zdravstveni kader, ki ga imamo na oddelku, je zelo zavzet in prijazen. Ljudje se na prenovljenem oddelku počutijo dobro in tega ne pozabijo poudarit, ko gredo domov. Imamo vse tisto, kar bi moral imeti vsak oddelek – moderne prostore in opremo, kvaliteten zdravstveni kader in hvaležne paciente.

Galerija