Uspešno testiramo program za prepoznavo govora, ki pomeni takojšnjo izdajo izvida in razbremenitev administratork

06/07/2023

Čeprav je program za prepoznavo govora v šempetrski bolnišnici v testni fazi, pa mnogi zdravniki v njem vidijo velik potencial. Njegova polna uvedba bo pomenila tudi veliko razbremenitev administratork.

Kaj sploh je program za prepoznavo govora?
Maša Naglič, skrbnica produkta mDiktat, razloži: "mDiktat je rešitev za prepoznavo govora v okviru zdravstvene obravnave pacienta. Zdravnikov narek prevede v strukturiran zapis in ga sočasno prenaša v informacijski sistem ambulante. Prepis je natančen, saj aplikacija uporablja samoučečo knjižnico z več kot 700.000 medicinskimi izrazi. Uporabnik ne potrebuje predznanja in začetnega uvajanja, saj mu avtomatsko pripravimo knjižnico njegovih najpogostejših izvidov."

"Rešitev je preizkušena v praksi in jo stalno nadgrajujemo z novimi funkcionalnostmi po meri uporabnika na podlagi izkušenj zdravnikov. Trenutno mDiktat uporabljajo tako v javnih kot zasebnih ustanovah, in sicer v Splošni bolnišnici Novo mesto, Psihiatrični bolnišnici Idrija, Medicinskem centru Remeda, Estetiki Fabjan, ZD Domžale, ZD Ajdovščina in drugih."

"Največja prednost mDiktata, ki jo izpostavljajo uporabniki, je neprimerljivo hitreje izdan izvid, ki ga prejme pacient ob odpustu, zdravniki pa posebej poudarjajo razbremenitev od administrativnih opravil v nočnem času ter na urgenci. Izvidov jim namreč ni več potrebno pisati na roke, z zamudnim tipkanjem in popravki besedila. Drži torej dejstvo: hitreje govorimo, kot pišemo."

Pluse in minuse programa za prepoznavo govora je opisal vodja službe za računalništvo in informatiko v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica Armin Makovec, dipl.inž.rač.in inf.: "Program za prepoznavo govora je korak v pravo smer za optimizacijo dela celotnega medicinskega kadra. S tem se bo zmanjšal čas, ki ga potrebujejo pacienti, da pridejo do svojega izvida. Do zdaj so zdravniki morali naprej diktirat izvid, ki ga je potem centralna administracija prepisala. In ta proces je včasih trajal predolgo zaradi pomanjkanja kadra v administraciji, sploh kar se tiče neurgentnih izvidov."

"Z uporabo tega novega sistema zdravniki sproti vidijo tekst že med diktiranjem. Ga lahko tudi sproti popravljajo in izvid takoj podpišejo ter izročijo pacientu. Eliminira se vpliv drugih dejavnikov na potek dela zdravnikov. Program temelji na principu, da se mu priuči besedišče iz preteklih izvidov in iz slovarjev. Vanj bomo vključili vso medicinsko besedilo, ki je usklajeno na državni, evropski in svetovni ravni. Podatkovna baza se bo na ta način lepo dopolnjevala in omogočila nadaljnjo nemoteno delovanje prepoznave govora. Na nekaterih področjih imajo zdravniki praktično pokrito že celotno besedišče."

Zdravniki lahko govorijo še hitreje kot prej
"Dobra stran tega programa je tudi ta, da bo na podlagi šifer (zdravila, storitve) samodejno izpisal celoten naziv zdravila ali česarkoli drugega, s čimer zdravnikom lahko prihranimo tudi do nekaj minut diktata. Obstaja centralni register zdravil na državni ravni. A ponavadi niso problematična zdravila, temveč medicinski izrazi oziroma besedišče, kjer gre tudi za kombinacijo tujk oz. latinskih izrazov. Program prepozna tisto besedo, ki jo ima priučeno, kar je v skrajnih primerih lahko nekaj popolnoma drugega kot je dejansko bilo rečeno. V takšnih primerih namreč poišče najboljši približek besede, ki jo je slišal, na podlagi konteksta in statistike."

"Nekateri zdravniki so pri uvajanju programa zelo aktivni in zelo zadovoljni. Drugi imajo malo več problemov, odvisno tudi od besedišča, ki ga uporabljajo. Ne vemo še namreč za katera medicinska področja bomo potrebovali popolnoma ločen model besedišča zaradi podobno zvenečih izrazov. Zanimivo je tudi to, da bodo zdravniki lahko govorili še hitreje kot so do zdaj. Ker ni potrebno čakati sistema, da prepozna govor, saj on prepoznava govor vnaprej in sproti izpisuje izrečeno. Na podlagi konteksta novega govora popravi tudi kakšno besedo za nazaj."

Skoraj gotovo bomo naredili več modelov uporabe
"Zdravnik naredi kratek premor samo, ko želi izreči kakšen ukaz. S tem ne mislim na vejico, piko, klicaj. Ločila mora izgovoriti. Temveč v trenutku, ko bi želel iti v novo vrstico (ukaz nova vrstica), v nov odstavek (ukaz nov odstavek), ko bi želel odebljene črke (ukaz vključi bolt). Pa tudi denimo pri ukazu briši 'zadnji stavek'.

Trenutno se izvajata oba sistema, star in nov, ker je pri uvajanju novega programa zaenkrat še precej napak in bi s tem izgubili preveč časa. Zdravniki nimajo veliko časa, ker se jim mudi na drugo delovišče. Tako včasih zdravniki preklopijo na star način, zdiktirajo in počakajo, da administracija diktat prepiše v izvid.

"Priučeno besedišče ne sme postati preobširno, ker bo sistem potem začel mešati specifične podobno zveneče besede na podlagi statistike, katere besede so pogosteje uporabljene. Kjer se bo pojavila potreba, se bo naredilo ločene modele. Interna medicina ima denimo drugačno besedišče kot kirurgija ali invalidna mladina. Določili bomo, za katere oddelke oz. delovne enote se bo kateri model uporabljal in tako bomo prišli do čimboljše prepoznave govora."

Velika razbremenitev centralne administracije
Nad novim programom je navdušena vodja centralne administracije Nežika Erzetič Drnovšek, mag. posl. ved: "Program za prepoznavano govora je trenutno v testni fazi, v njegovo polno uporabo bomo prešli predvidoma novembra. S to aplikacijo bi lahko odpravili težave s preobremenitvijo administratork, posledično bi bilo tudi manj krajših in dolgotrajnejših bolniških odsotnosti. Postopoma bi se ukinilo tipkanje izvidov, a to ne pomeni, da bi administratorke ostale brez dela. V prihodnje bi se lahko posvečala obračunavanju storitev in naročanju pacientov.Cilj novega programa prepoznave govora je, da bi pacient ob odhodu iz bolnišnice prejel izvid z vsemi navodili specialista."