Skoči na vsebino
Gumb išči Zapri iskalnik
+386 (0)5 330 1000

Kako otrokom na dopustu pomagati pri virusnih okužbah? Imamo odgovore.

26/07/2023
teddy-bears-1936200_1280.jpg

Dopusti vsako leto staršem in vsem, ki počitnikujejo z otroci, ne prinašajo samo morskih radosti, ampak tudi številne skrbi. O vseh mogočih izzivih poletnega časa smo se pogovarjali s specializantoma pediatrije Ivano Cotič in Janom Križničem.

Zakaj so otroci bolj ogroženi ob visokih temperaturah od odraslih?
Otroci imajo glede na svojo telesno maso relativno večjo površino telesa za svojo težo in se tako hitreje segrejejo prek okolice, obenem tudi hitreje izgubijo vodo, pri najmanjših tudi telesni mehanizmi hlajenja še niso dokončno razviti. Otroci so bolj ranljivi tudi zato, ker sami ne morejo poseči po pijači, sleči obleko, poklicati na pomoč ali poiskati hladnejši prostor, če jih starši na primer pustijo na zadnjih sedežih.

Problem pri njih je tudi dehidracija, saj tisti najmlajši ne znajo povedati, kdaj so žejni
Res je, poleg tega je tudi zaloga vode v telesu manjša, tako je zadostna hidracija pomembna naloga staršev, sploh v toplejšem obdobju leta.

Kakšni so glavni znaki dehidracije pri otrocih?
Dehidriran otrok bo utrujen ali razdražen, imel bo vdrte oči, suha usta in bel jezik, jokal bo brez solz, pri dojenčkih lahko opazimo povečano vdrtje odprtine na zgornjem predelu lobanje, ki ji pravimo fontanela. Večji otroci bodo že sami potožili za žejo. Pozorni starši bodo opazili tudi, da otrok odvaja manj urina, oziroma je urin temnejši in ima močnejši vonj, kar je najbolj objektiven pokazatelj stopnje dehidracije.

Sploh obstaja optimalna dnevna hidracija v vročem poletju?
Dnevna hidracija se s starostjo (in težo) otroka spreminja. Prvih 6 mesecev življenja večinoma zadošča dojenje. Na normalen dan 10 kg otrok na primer potrebuje 1 l tekočine 20 kg otrok pa 1,5 litra. Na tople dneve, ob telesni aktivnosti ali v primeru bruhanja in driske se potrebe dodatno močno povečajo. Najlažje povečano potrebo po tekočini ocenimo z znaki dehidracije, predvsem z izgledom urina, ki je ob zadostni hidraciji svetel in bister.

Je za povrnitev elektrolitov za otroke primeren rehidracijski prašek ali je dovolj voda?
V splošnem velja, da sladke pijače ali energijski napitki niso zaželena in učinkovita oblika hidracije. Tudi pijače namenjene športnikom vsebujejo več sladkorja in niso idealne za hidracijo, ko se otrok ne intenzivno rekreira. Ker elektrolite nadomeščamo tudi s hrano, navadno odsotnost elektrolitov v vodi ni ogrožujoča in je vsekakor voda primerna pijača predvsem ob obilnih izgubah vode in elektrolitov (npr. driska) je smiselna uporaba rehidracijskih praškov, zato ni slaba ideja kakšnega vzeti s seboj na dopust. Sicer pri hidraciji pomaga tudi hrana z veliko vsebnostjo vode npr. kos lubenice.

Drži, da dehidracijo povzročajo tudi nekatera zdravila? Katera?
Večina otrok brez kroničnih bolezni se z zdravili, ki bi pogosto povzročala dehidracijo ne sreča. Do dehidracije pride lahko posredno. Občasno otroci po zaužitju nekaterih zdravil bruhajo in zato izgubijo tekočino. Dehidracijo bi lahko sprožili tudi z prekomerno uporabo odvajal, ki bi povzročila drisko. Sicer pa bi morali biti starši tistih otrok, ki zaradi kroničnih bolezni jemljejo diuretike, seznanjeni z nevarnostjo dehidracije ob prekoračitvi primernega odmerka.

Kje je meja, ki je otroci ne smejo prestopiti, ko izvajajo telesno aktivnost na prostem? Je to ekstremna vlažnost, temperature čez 30 stopinj celzija
Vsak otrok ima svoje zmogljivosti in značilnosti, prav zato je pomembno, da vsakega posamezno opazujemo in sproti opažamo, kdaj je prekoračil svoje zmožnosti. To opazimo, ko se otrok začne drugače obnašati, navaja slabost, glavobol, postane bolj razdražljiv, jokav ali zaspan. Na splošno pa imajo otroci manjše rezerve, zato je izpostavljenost višjim temperaturam zanje bolj obremenjujoča kot za starše. Potrebna je posebna previdnost pri otrocih s pridruženimi boleznimi in pri najmlajših.

Ker otroci potrebujejo vitamin D, se lahko za kratek čas izpostavijo soncu tudi ob najhujši vročini?
Direktna sončna svetloba v času najhujše vročine je nevarna za opekline, obenem lahko ob visokih temperaturah, še posebej ob direktni izpostavitvi soncu pri otrocih pride do vročinske slabosti ali kapi pogosteje kot pri odraslih. Za gibanje po soncu so tako bolj primerne zgodnje jutranje in pozne popoldanske ure.

Kakšni so znaki potovalne slabosti pri otrocih?
Potek potovalne slabosti je lahko nenaden, začne se z začetnim nelagodjem, slabim počutjem. Ob tem se otrok začne vse slabše počutiti, nato sledi bruhanje.

Kaj priporočate, če pride do potovalne slabosti?
Kot vedno je boljše preprečiti težavo ali vsaj jo skušati omiliti, zato je boljše pred potovanjem omejiti uživanje sladkih pijač in hrane. Pomembno je imeti s sabo nekaj pitne vode in nekaj suhih prigrizkov. Potrebno je biti pozorni na to, da otroku ni preveč vroče, saj lahko pretoplo okolje poslabša stanje. Odsvetujemo gledanje ekranov ali branje knjig med vožnjo, otrok naj raje zre v daljavo. Moteče so lahko tudi močne vonjave.

V primeru pa, da pride do slabosti, je pomembno ustaviti avtomobil ali prevozno sredstvo na varnem mestu, da omogočimo otroku, da se nadiha svežega zraka in da se malo sprehodi. Pomaga tudi postopno hlajenje, če je otrok pregret.

Med dopustom pride tudi do virusnih okužb pri otrocih. Kako naj starši sami pomagajo otroku v naštetih primerih:

  • boleče žrelo, - Pomemben je počitek in potrebna je skrb za zadostno hidracijo, saj včasih oboleli otroci zavračajo pitje in hranjenje. Lahko se posvetujejo s farmacevtom v lekarni, saj obstajajo razna zdravila brez recepta, ki lajšajo simptome bolečine v žrelu. Ob visoki vročini sploh, če otrok hkrati ne kašlja naj v nekaj dneh obiščejo zdravnika, da preveri, ali gre za bakterijsko okužbo in je potreben antibiotik.
  • izcedek iz nosu in oči, - s fiziološko raztopino in gazo naj brišejo otroku izcedek oči, pazijo naj na higieno rok. Nos naj čistijo z izpihovanjem. Če otrok še ne zna izpihovati nosu, obstajajo pripomočki za izsesavanje. V nos lahko vnašajo fiziološko raztopino ali podobne preparate iz lekarne, morda pridejo v poštev tudi nosni dekongestivi. Če je otrok znan alergik, naj se izogiba alergenom in jemlje predpisano terapijo.
  • bolečina v ušesu- pomembno je, da ne namakate ušesa v vodo: dva tedna se izogibajte močenju ušesa, pomaga lahko lokalno gretje, škodi pa drezanje v uho, npr z vatiranimi palčkami. Ob vročini, izcedku iz ušesa ali hujši bolečini pa potrebujete zdravniški pregled.
  • zamašen nos, pomembna je dobra toaleta nosu s fiziološko raztopino ali podobno raztopino in izpihovanje, ostala navodila so odvisna od pridruženih simptomov npr. povišane telesne temperature.
  • kašelj, izogibajte se prepihom, mrzlemu zraku ali preveliki razliki v temperaturi ob menjavi okolja. Skrbite za zadostno hidracijo otroka in počitek ob slabem počutju.
  • povišana telesna temperatura

Vsekakor je pomembno, da na dopust v potujočo lekarno uvrstimo termometer ter antipiretik, Vročino najprej izmerimo. Če je otrok razpoložen in ne deluje boleč, nižjih vročin (do približno 38,5 C) ne zbijamo, saj vročina deluje kot obrambni mehanizem proti škodljivim mikroorganizmom. Izjema so otroci, ki so imeli v preteklosti vročinske krče. Glede na starost otroka lahko uporabimo svečke, sirupe ali tablete, najpogosteje učinkovine so paracetamol, ibuprofen ali diklofenak. Držati se moramo navodil o pravilnem odmerjanju zdravil, da ne damo premajhnih ali prevelikih odmerkov ali prepogosto. Pomembno je še, da otrok počiva, popije veliko tekočine, za zbijanje vročine lahko otroka tudi skopamo v mlačni kopeli, oziroma obložimo z mlačnimi obkladki.

Kdaj nastopi čas, ko je treba otroka pri virusnih okužbah peljati k zdravniku?
Virusna okužba se lahko kaže z različno simptomatiko: prebavne težave, respiratorna okužba, povišana temperatura

Nevarne okužbe redko potekajo z nizko vročino do 38 °C, še zlasti pri večjem otroku, povišanje vročine na 40 °C in preko pa je že resno opozorilo, še zlasti pri dojenčku, in zahteva vsaj posvet z zdravnikom.

Ko je otrok dehidriran, ne pije, izgublja tekočine z bruhanjem ali tekočim odvajanjem blata, obenem odvaja manj urina, ki je spremenjene barve ali vonja. Tak otrok gotovo potrebuje obravnavo pri zdravniku.

Prav tako je potrebna hitra obravnava pri zdravniku, če se pri otroku pojavijo znaki dihalnega napora: ugrezanje prsnega koša v medrebrnih prostorih, v spodnjem sprednjem delu vratu ali pri žlički, lahko slišimo zvočne fenomene ob dihanju, kot so piski ali hropenje.

Če vidite, da postaja otrok bolj zaspan, da se drugače obnaša kot navadno, da navaja hude glavobole in bolečine v zadnjem delu vratu ali neiztisljiv izpuščaj, je prav tako potrebna hitra obravnava pri zdravniku.

Na kak način lahko otroku nudimo prvo pomoč pri ožigih z meduzo, pikih žuželk in ob stiku z morskim ježkom? Kdaj je potrebno obiskati zdravnika?
V primeru ožiga z meduzo je potrebno čimprej prekiniti kontakt z njo, sprati prizadeto območje z morsko vodo in odstraniti ostanke meduzinih žlez s papirjem, kamnom ali podobnim predmetom, ki ga imamo v bližini, kožo postrgamo s strani in je ne pritiskamo pod pravim kotom. Boleč predel lahko lokalno hladimo z obkladki. Pri pikih žuželk je pomembno hlajenje in odstranjevanje morebitnega žela. Ob stiku z morskim ježkom je potrebno čimprej odstraniti bodice iz kože, za to lahko uporabimo pincete. Nato je priporočljivo na poškodovano kožo nanesti antiseptično mazilo za preprečitev zapletov.

Kako se izognemo zapletom pri otrocih, ki so alergični na pik ose ali čebele?
Najbolj učinkovito je seveda izogibanje možnosti, da do pika pride. V primeru, da otroka vseeno piči katera od žuželk, moramo takoj iz kože pobrati želo, če je prisotno, saj tako prekinemo stik s snovjo, ki sproža alergijo. V primeru, da ima otrok znano in dokazano hudo alergijo na pik ose ali čebele svetujemo, da imate vedno ob sebi nujna zdravila, ki jih je za alergijo otroku predpisal zdravnik, navadno antihistaminik, medrol, morda tudi peresnik z adrenalinom in nato poiščemo zdravniško pomoč. Mesto pika pri vsakem otroku lahko hladimo z obkladki ali hladilnimi mazili, ki zmanjšajo oteklino in bolečino.

Poleg tega obstaja za alergike imunoterapija, ki otroka vnaprej zaščiti pred prehudo reakcijo v primeru pika, uvedejo jo alergologi.

Imate v poletnem času veliko primerov pacientov zaradi ožiga meduze, pika žuželk ali stika z morskim ježkom? Šempetrska bolnišnica je namreč blizu morja
Na našem oddelku se s tovrstnimi zapleti srečujemo izjemoma, verjetno so ožigi meduz in ježki bolj prisotni v SB Izola.

Kako lahko otroku optimalno pomagamo pri manjših poškodbah - odrgninah in manjših ranah. Kje je meja med manjšo in večjo poškodbo?
Odrgnino in manjšo rano oskrbimo tako, da okolico očistimo in predel razkužimo ter vse pokrijemo z obližem ali gazo. Če nas predel boli ali je otečen, lahko področje hladimo in držimo v dvignjenem položaju. Poškodba je večja, ko ne moremo sami zaustaviti krvavitve, ko je ne moremo sami dovolj dobro očistiti, ko se sama ne zaceli, ko je globoka ali obsežna.

Kako huda mora biti poškodba, da obiščemo zdravnika?
Ko je poškodba večja in je ne moremo sami pozdraviti oziroma ko ogroža otrokovo zdravje, je potrebno obiskati zdravnika.

Kaj mora biti v lekarni staršev, ki jo vzamejo na dopust, za svoje otroke?
Navadno je vedno priročno imeti s sabo termometer, zdravila za zbijanje telesne temperature, zdravila proti bolečini, antihistaminik za alergijo, probiotik, aktivno oglje, razkužilo. Poleg lekarne je potrebno imeti pri roki nekaj obližev in povojev in hladilne blazinice in/ali kreme, pinceto, iglo, kapo, tekočino, sončno kremo, hitri prigrizek.

Pomembno je, da vsebino osebne lekarne prilagodimo na svojega otroka, če ima kakšne znane bolezni, za katere potrebuje specifična zdravila.

Kaj pa sončna krema?
Izpostavljenost sončni svetlobi je lahko, ko je sonce najmočnejše, zelo nevarna. Da se izognemo zapletom, kot so opekline ali kožni rak, svetujemo izogibanje izpostavljenosti direktni sončni svetlobi takrat, ko je sonce najmočnejše - od maja do oktobra od 11 zjutraj do 15 popoldne. Poleg tega je pomembno, da kožo zaščitimo s primernimi oblačili in sončno kremo. Pomembno je, da sončna krema ni potekla, da ima zaščitni faktor SPF - UVB vsaj 30, visok faktor UVA ter da jo v zadostni količini primerno namažemo na celotno površino izpostavljene kože vsaki dve uri.

Spremljajte nas na FacebookuTwitterjuInstagramu in Linkedinu.

Galerija